Ali zavist vodi do asocialnega vedenja?

Medtem ko ljubosumje imenujejo »zelenooka pošast«, je zavist pogosto videti kot njen krotitelj, bolj nedolžen par. Zato je bilo raziskav o posledicah zavisti razmeroma malo. Obstoječe študije kažejo, da je zavist povezana z nižjim osebnim počutjem, vendar le malo raziskav raziskuje medosebne posledice zavisti (Behler, Wall, Bos in Green, 2020). Behler in sod. (2020) so tako izvedli vrsto poskusov, da bi razumeli, ali lahko zavist povzroči medosebno škodo. Raziskovalci so poleg preučevanja učinkov zavisti gledali tudi na hvaležnost, ki si jo lahko predstavljamo kot nasprotje zavisti, saj hvaležna oseba ceni to, kar že ima, zavidalec pa hoče, kar imajo drugi.

Študija 1

V prvi študiji so raziskovalci na univerzi na vzhodni obali ZDA zaposlili etnično raznolik vzorec 143 dodiplomskih študentov. V laboratoriju so udeleženci sodelovali pri pisni nalogi, namenjeni vzbujanju zavisti, hvaležnosti ali nevtralnega stanja. V stanju zavisti so udeležencem povedali: "Zavist je negativni občutek ali čustveno stanje, ki je posledica želje, da bi imeli lastnino, dosežke ali lastnosti drugega zase" (str. 3). Nato so jim naročili, naj 10 minut pišejo o primeru, v katerem so bili zavistni. V pogoju hvaležnosti so udeležencem povedali: »Hvaležnost je pozitiven občutek ali čustveno stanje, ki je posledica prepoznavanja virov dobrote v drugih in koristi, ki ste jih dobili od drugih« (str. 3). Podobno kot v stanju zavisti so udeleženci nato pisali o primeru, ko so čutili hvaležnost. Na koncu so v nevtralnem stanju udeleženci razmislili o "tipični interakciji" s prodajalcem in nato pisali o svojih občutkih med to interakcijo.

Po pisni nalogi so bili udeleženci seznanjeni s spolno usklajenim partnerjem, za katerega so verjeli, da bodo opravili še eno nalogo. Izbran je bil partner istega spola, saj se ljudje bolj verjetno primerjajo s tistimi, ki so jim podobni. Ta partner je bil pravzaprav izurjen sopotnik, ki je nato "pomotoma" podrl skodelico 30 svinčnikov, ko je bil eksperimentator iz sobe. Nato je konfederacija počasi dvignila svinčnike in zabeležila, koliko svinčnikov jim je udeleženec pomagal pobrati.

Raziskovalci so ugotovili, da so tisti, ki jih je povzročila zavist, pobrali manj svinčnikov (v povprečju 10,36) v primerjavi s tistimi v hvaležnosti (povprečno 13,50 svinčnika) ali nevtralnih (povprečno 13,48 svinčnika). Medtem se tisti v hvaležnosti in nevtralnih razmerah niso razlikovali po številu svinčnikov, ki so jih vzeli v roke.

Študija 2

V študiji 2 so raziskovalci želeli razumeti, ali lahko zavist povzroči škodo, ne pa zgolj nepripravljenost za pomoč. V laboratorij je prišel etnično raznolik vzorec 127 študentov iste univerze kot v študiji 1, ki so bili razvrščeni v enega od treh pogojev: zavist, hvaležnost ali nevtralnost. Za vzbujanje čustev so raziskovalci uporabili enake naloge pisanja kot v študiji 1 z eno izjemo. Zaradi zaskrbljenosti, da bi lahko naloga prodajalca vzbudila pozitivne občutke, so namesto tega študentje v nevtralnem stanju pozvali, naj si ogledajo podrobnosti sobe, v kateri so, in o teh podrobnostih pišejo.

Nato so udeleženci dokončali spremenjeno različico Tangram Help Hurt Task (Saleem et al., 2015), uganke, s katero lahko udeleženci pomagajo svojim partnerjem ali jim škodujejo. V tem primeru so udeležencem povedali, da bodo skupaj s partnerjem drug drugemu izbirali različne sestavljanke. Nadalje so bili obveščeni, da če bosta oba uganka izpolnila v 10 minutah, bosta vsaka prejela dodatnih 0,25 točke seveda. Če pa uganke ne bi izpolnili v 10 minutah, bi le eden od njih, hitrejši, dobil dodaten tečaj. Ta oseba bi seveda prejela 0,5 dodatnih točk.

Ugotovitve so pokazale, da so udeleženci, ki so bili navdušeni nad zavistjo, bolj verjetno kot tisti v nevtralnih ali hvaležnih pogojih svojemu partnerju dodelili težje uganke. Tisti, ki so v zavistni situaciji, so poročali tudi o večji želji, da bi partnerju škodovali (tj. O nameri, da jim otežijo zaslužke) v primerjavi z nevtralnimi. V nasprotju s pričakovanji ni bilo razlik v želji po škodi za tiste, ki jim zavidajo, in v razmerah hvaležnosti. Presenetljivo je, da tudi med tremi skupinami ni bilo razlik v želji, da bi partnerju pomagali, niti pri dodelitvi lažjih ugank partnerju. Raziskovalci menijo, da je to pomanjkanje razlik v prosocialnem vedenju lahko posledica konkurenčne narave scenarija.

Posledice

Te ugotovitve skupaj kažejo, da lahko zavist povzroči, da se ljudje ne pasivno vzdržijo pomoči drugim, ampak tudi dejavno škodujejo drugim. Pomembno je, da se škodljivi medosebni učinki razširijo tudi na tiste, ki niso prvotne tarče zavisti. V tej študiji so udeleženci zaradi občutka zavisti poškodovali (ali niso pomagali) povsem tujcu.

Študija je tudi nepričakovano ugotovila, da spodbujanje hvaležnosti ni povečalo prosocialnega vedenja niti zmanjšalo asocialnega vedenja v primerjavi z nevtralnim stanjem. Raziskovalci poudarjajo, da nedavne metaanalize (npr. Dickens, 2017) prav tako nakazujejo, da čeprav intervencije hvaležnosti lahko povečajo pozitiven učinek, so precej neučinkovite pri izboljšanju medosebnih odnosov. Raziskovalci predlagajo, da se namesto tega naloge samopotrjevanja, pri katerih oseba razmišlja o vrednotah, ki so zanj najpomembnejše, preprečijo, da bi ljudje čutili škodljivo čustvo zavisti.