Kako držanje negativnosti ogroža psihološko dobro počutje

Vsebina

• Ključne točke
• Naj vas majhne stvari ne spustijo

Ključne točke

• Nove raziskave so pokazale, da tisti, katerih amigdala drži negativne občutke, dlje poročajo o več negativnih čustvih in sčasoma doživljajo nižje psihološko počutje.
• Zadrževanje negativnih dražljajev je tudi vplivno, ker vpliva na samooceno lastnega počutja.
• Če torej najdete načine, kako preprečiti, da bi vas manjši neuspehi pripeljali do večjega čustvenega počutja.

Ali se ponavadi držite negativnih čustev, ko vam kaj (ali nekdo) nadležen zaide pod kožo? Kot klišeji: Ali ste nagnjeni k "znojenju drobnih stvari" in "jokanju zaradi razlitega mleka"? Ali pa "Grrr!" trenutki in manjša poslabšanja, ki jih doživite med vsakodnevnim življenjem, se običajno razblinijo, preden vas nekaj negativnega spravi v slabo voljo?

Nove raziskave kažejo, da lahko ljudje v srednjih letih, ki imajo srečno sposobnost, da negativnim čustvom odvrnejo hrbet, ustvarjajo navzgor spiralo boljšega dolgoročnega psihološkega počutja (PWB), tako da prekinejo krog "vztrajnosti amigdale" ki je povezano s prebivanjem na negativnosti.

Po mnenju raziskovalcev lahko način, kako človeški možgani (zlasti leva amigdala regija) oceni bežne negativne dražljaje - bodisi tako, da se negativnosti drži ali jo spusti -, trajno vpliva na PWB. Ta strokovna ocena (Puccetti et al., 2021) je bila objavljena 22. marca v Časopis za nevroznanost .

Prvi avtor Nikki Puccetti in starejši avtor Aaron Heller z univerze v Miamiju sta to raziskavo izvedla s sodelavci iz Centra za zdrave ume Univerze v Wisconsinu-Madisonu, Univerze Cornell v Penn Stateu in University of Reading. Poleg tega, da je docent za psihologijo na UMiamiju, je klinični psiholog, afektivni nevroznanstvenik in glavni raziskovalec laboratorija Manatee.

"Večina raziskav človeške nevroznanosti preučuje, kako močno se možgani odzivajo na negativne dražljaje, ne pa, kako dolgo možgani držijo dražljaj," je dejal Heller v sporočilu za javnost. "Ogledali smo si prelivanje - kako se čustvena obarvanost dogodka prelije na druge stvari, ki se zgodijo."

Prvi korak te interdisciplinarne študije je bil analiziranje podatkov na podlagi vprašalnikov, zbranih pri 52 od tisočih ljudi, vključenih v longitudinalno študijo "Midlife in the United States" (MIDUS), ki se je začela sredi devetdesetih let.

Drugič, med nočnim telefonskim klicem osem zaporednih dni so raziskovalci pozvali vsakega od teh 52 udeležencev študije, naj poroča o določenih stresnih dogodkih (npr. Prometni zastoji, razlita kava, težave z računalnikom), ki so jih doživeli tisti dan, skupaj z intenzivnostjo njihovega pozitivnega ali negativna čustva čez dan.

Tretjič, po približno enem tednu teh individualnih nočnih klicev je vsak preiskovanec opravil pregled možganov fMRI ", ki je meril in preslikal njihovo možgansko aktivnost, ko so si ogledali in ocenili 60 pozitivnih slik in 60 negativnih slik, vmes pa 60 slik nevtralne mimike. "

Nazadnje so raziskovalci primerjali vse podatke iz vprašalnikov MIDUS vsakega udeleženca, njegove nočne informacije o "telefonskem dnevniku" in nevrološke slike iz preiskav možganov fMRI.

Izsledki raziskave skupaj kažejo, da "so ljudje, katerih leva amigdala je manj sekund zadržala negativne dražljaje, bolj verjetno poročali o več pozitivnih in manj negativnih čustev v svojem vsakdanjem življenju - ki se je sčasoma razlilo v bolj trajno počutje. "

"Eden od načinov, kako razmišljati o tem, je dlje, ko se možgani zadržijo na negativnem dogodku ali dražljajih, bolj nesrečni, kot poročate," Puccetti, dr. kandidat za oddelek za psihologijo UMiamija, je zapisano v sporočilu za javnost. "V bistvu smo ugotovili, da je vztrajanje človekovih možganov pri zadrževanju negativnega dražljaja tisto, kar napoveduje več negativnih in manj pozitivnih vsakodnevnih čustvenih izkušenj. To pa napoveduje, kako dobro misli, da jim gre v življenju."

"Posamezniki, ki dokazujejo manj vztrajne aktivacijske vzorce v levi amigdali do averzivnih dražljajev, so poročali o pogostejših pozitivnih in redkejših negativnih učinkih (NA) v vsakdanjem življenju," pojasnjujejo avtorji. "Poleg tega so bili dnevni pozitivni učinki (PA) posredna povezava med obstojnostjo leve amigdale in PWB. Ti rezultati pojasnjujejo pomembne povezave med posameznimi razlikami v delovanju možganov, dnevnimi izkušnjami afekte in počutjem."

Naj vas majhne stvari ne spustijo

"Mogoče je, da se lahko posamezniki z večjo obstojnostjo amigdale negativni trenutki okrepijo ali podaljšajo, tako da nepovezane trenutke, ki sledijo, preoblikujejo z negativno oceno," domnevajo avtorji. "Ta povezava med možganskim vedenjem med obstojnostjo leve amigdale in dnevnimi učinki lahko prispeva k našemu razumevanju bolj trajnih in dolgoročnih ocen dobrega počutja."

Manj obstojnosti amigdale po neželenih dogodkih v vsakdanjem življenju lahko napoveduje bolj optimističen, pozitiven učinek v vsakdanjem življenju, kar lahko sčasoma ustvari spiralno psihološko blaginjo na dolge razdalje. "Tako vsakodnevne izkušnje pozitivnih vplivov vključujejo obetaven vmesni korak, ki posamezne razlike v nevronski dinamiki poveže s kompleksnimi presojami psihološkega počutja," zaključujejo avtorji.

Slika "Negativnega razpoloženja, povezanega s podaljšano aktivnostjo amigdale" (Puccetti et al., JNeurosci 2021) prek EurekAlert

Slika LinkedIn in Facebook: fizkes / Shutterstock