Kako ljudje postanejo ateisti

Vsebina

• Ključne točke
• Zakaj je religija skoraj univerzalna?
• Če je religija univerzalna, zakaj obstajajo ateisti?
• Dvostopenjski postopek za izgubo vere

Ključne točke

• Zdi se, da je versko prepričanje pri ljudeh skorajda splošno.
• Če je religija univerzalna, je izziv razložiti, zakaj je približno četrtina ljudi ateistov.
• Nekateri v odrasli dobi zavračajo svoja verska prepričanja, vendar je bila večina ateistov vzgojena tako.

Religija je človeški univerzal. Vsaka družba, ki je kdaj obstajala, je imela neko obliko organizirane religije, ki je prevladovala v njeni kulturi in pogosto tudi v vladi. Iz tega razloga mnogi psihologi verjamejo, da imamo prirojeno težnjo po verskem prepričanju.

Pa vendar so bili v vsaki družbi tudi tisti, ki so zavračali verske nauke svoje vzgoje. Včasih so glasni glede svoje nejevere, drugič pa so preudarno tihi, da bi se izognili ostrakizmu ali še slabšemu. V zadnjih letih se ocenjuje, da je do četrtina svetovnega prebivalstva ateista.

Če je religioznost - nagnjenost k nekakšnemu verskemu prepričanju - prirojena, kot ugibajo številni psihologi, kako potem lahko upoštevamo tako veliko število nevernih? To je vprašanje, ki so ga britanski psiholog Will Gervais in njegovi kolegi raziskali v študiji, ki so jo nedavno objavili v reviji Socialna psihološka in osebnostna znanost .

Zakaj je religija skoraj univerzalna?

Po besedah ​​Gervaisa in sodelavcev obstajajo tri glavne teorije, ki pojasnjujejo navidezno univerzalnost verskega prepričanja. Vsak od njih ima tudi poročilo o tem, kako nekateri ljudje postanejo ateisti.

Teorija sekularizacije predlaga, da je religija plod kulturnih praks in prenosa. Po tem pogledu je religija nastala, da bi služila novim družbenim potrebam, ko so ljudje razvijali civilizacijo. Na primer, pomagal je uveljaviti moralo z izumljanjem nenehno opazujočih bogov, ki so v naslednjem življenju kaznovali neprimerno vedenje, če že ne tega. Prav tako je vladi dala legitimnost z božjo sankcijo. Nazadnje je zagotovil sredstvo za pomiritev eksistencialnih skrbi navadnih ljudi - torej skrbi, ki jih imamo vsi glede zdravja in sreče sebe in svojih najdražjih. Tolažilno je vedeti, da bog skrbi za naš najboljši interes.

Teorija sekularizacije prav tako oblikuje napoved o tem, kako ljudje postanejo ateisti s preučevanjem tako imenovanega »pokrščanskega« trenda zahodne Evrope od zadnje polovice dvajsetega stoletja. Ker so te države razvile robustne mreže socialne varnosti, univerzalno zdravstveno oskrbo in stabilen srednji sloj, sta verska obiskanost in pripadnost strmo padli. Po tem mnenju vlada, ki skrbi za dobro ljudi, ne potrebuje nobene božje sankcije. In ker ljudje nimajo več eksistencialnih pomislekov, tudi vere nimajo.

Teorija kognitivnih stranskih produktov trdi, da je religija nastala iz prirojenih miselnih procesov, ki so se pojavili, da bi služili drugim funkcijam. Ljudje smo zelo dobri v intuiciji misli in čustev drugih in prav ta sposobnost branja misli nas dela tako uspešne kot zadružno družbeno vrsto. Toda ta sposobnost je "hiperaktivna", zaradi česar tudi "beremo misli" neživih predmetov ali hipotetičnih nevidnih igralcev.

Po tem poročilu gre za kakršno koli samoprijavo o ateizmu le "globoka koža", saj bi morali neverniki ves čas aktivno zatreti svoja prirojena verska čustva. Kot se pogosto govori med vojno, "v lisicah ni ateistov." Tak odnos temelji na predpostavki, da je religioznost prirojena.

Teorija kognitivnih stranskih produktov napoveduje, da nekateri ljudje postanejo ateisti, ker imajo močne sposobnosti analitičnega mišljenja, s katerimi kritično ocenjujejo svoja verska prepričanja.

Teorija dvojnega dedovanja trdi, da versko prepričanje izhaja iz kombinacije genetskih in kulturnih vplivov, od tod tudi ime. Glede na to stališče imamo lahko prirojeno težnjo po nekakšnem verskem prepričanju, vendar je treba v zgodnjem otroštvu privzgojiti posebna prepričanja. Ta teorija opisuje tako univerzalnost religije kot tudi veliko raznolikost verskih izkušenj, ki jih opažamo med kulturami.

Medtem ko teorija dvojnega dedovanja priznava obstoj prirojenih verskih intuicij, prav tako trdi, da morajo te intuicije sprožiti dejanske verske izkušnje. Tako predlaga, da ljudje postanejo ateisti, ko kot otroci niso izpostavljeni verskim prepričanjem ali praksam.

Če je religija univerzalna, zakaj obstajajo ateisti?

Da bi preizkusili, katera teorija najbolje napoveduje, kako ljudje postanejo ateisti, so Gervais in sodelavci zbrali podatke več kot 1400 odraslih, ki so sestavljali reprezentativni vzorec ameriškega prebivalstva. Ti udeleženci so odgovorili na vprašanja, namenjena merjenju njihove stopnje verskega prepričanja, pa tudi na različne predlagane poti do verske nejevere. Sem spadajo občutki eksistencialne varnosti (teorija sekularizacije), sposobnost analitičnega mišljenja (teorija kognitivnih stranskih produktov) in izpostavljenost verskim praksam v otroštvu (teorija dvojne dediščine).

Rezultati so pokazali, da je le ena od treh predlaganih poti močno napovedovala ateizem. Skoraj vsi samoidentificirani ateisti v tem vzorcu so navedli, da so odraščali v domu brez religije.

V preteklosti ta ugotovitev ni presenetljiva. Navsezadnje katoličani radi govorijo, da če imajo otroka do sedmega leta, ga imajo celo življenje. In čeprav ni redko, da ljudje v svoji odrasli dobi preidejo z otroške religije na drugačno vero, je redko, da jo človek, ki je odraščal brez religije, pozneje v življenju sprejme.

Tisti, ki so se pozneje v življenju odrekli svoji veri, so vedno pokazali močne analitične sposobnosti razmišljanja. Kljub temu je veliko vernih ljudi pokazalo tudi to sposobnost. Z drugimi besedami, samo zato, ker dobro razmišljate logično, to še ne pomeni, da boste nujno opustili svoja verska prepričanja.

Najbolj presenetljivo za raziskovalce je bilo, da niso našli podpore teoriji sekularizacije. Pokrščanska težnja v zahodni Evropi že dolgo velja za vzor, ​​kako lahko ne samo posamezniki, ampak tudi celotne družbe postanejo ateisti. Toda podatki iz te študije kažejo, da je postopek sekularizacije morda bolj zapleten, kot so sprva mislili.

Dvostopenjski postopek za izgubo vere

Gervais in sodelavci predlagajo dvostopenjski model v primeru Zahodne Evrope. V razdejanju, ki je sledilo drugi svetovni vojni, je povojna generacija izgubila vero v legitimnost Cerkve kot zagovornice morale in zaščitnice ljudi. Ker so prenehali aktivno izpovedovati svojo vero, so njihovi otroci odraščali brez vere in postali ateisti, tako kot napoveduje model dvojne dediščine.

Sumim, da obstaja še en razlog, zakaj ta študija ni našla podpore teoriji sekularizacije. Teorija trdi, da je namen religije pomiriti eksistencialne skrbi, toda ko vlada zagotovi mreže socialne varnosti od maternice do groba, religija ni več potrebna.

Vsi anketiranci v tej študiji so bili Američani. V ZDA so sistemi socialne varnosti šibki in univerzalno zdravstveno varstvo ne obstaja. Skoraj vsi Američani, ne glede na dohodek, skrbijo, da bi izgubili zdravstveno zavarovanje, če bi ostali brez službe, in če bi imeli resne zdravstvene težave, jih skrbi izguba domov in življenjskih prihrankov. Z drugimi besedami, Američani verjamejo v svojo vero, ker nimajo vere v svojo vlado, ki bi skrbela zanje.

Skratka, ljudje imajo lahko prirojeno težnjo k religiji, vendar to ne pomeni, da bodo ljudje sami razvijali verska prepričanja, če jim ne bodo izpostavljeni v otroštvu. Religija zagotavlja tolažbo ljudem v negotovem in zastrašujočem svetu, vendar kljub temu vidimo tudi, da ko vlada skrbi za dobro ljudi, vere ne potrebujejo več. Glede na izkušnje v zahodni Evropi v zadnjem pol stoletja je jasno, da lahko vlade eksistencialne pomisleke množic pomirijo veliko bolj učinkovito kot Cerkev.